Najbolj nevarne in nalezljive bolezni

Pasja kuga

Je huda bolezen, saj večina bolnih živali pogine. Povzroča jo virus. Žival ima visoko vročino, je zelo pobita in neješča. Kašlja, težko diha, iz oči in nosu ima gnojen izcedek. Nekateri psi imajo tudi hudo drisko in bruhajo. Pozneje, običajno po nekaj tednih, se lahko pokažejo tudi živčni znaki: trzljaji določenega telesnega dela, napadi krčev ali celo ohromelost.

Nalezljivo vnetje jeter

Tudi to bolezen povzroča virus. Bolna žival je pobita, neješča in ima visoko temperaturo. Očesne veznice in dlesni so blede, pes pogosto bruha, ima drisko in bolečine v želodcu. Včasih opazimo pikčaste krvavitve po sluznicah in porumenele beločnice (zlatenica). Pri nekaterih psih med ozdravitvijo pomotni roženica na enem ali obeh očesih.

Leptospiroza

Povzročajo jo različne vrste bakterije. Imenovane leptospira. Okuži se lahko tudi človek. Žival ima visoko vročino in je hudo žejna. Pogosto mokri, boli jo trebuh in je zelo pobita. Včasih v ustih nastanejo čiri, jezik je obložen. Nekatere živali imajo krvavo drisko, zlatenico in nenehno bruhajo. Pri eni bolezenski obliki je zlatenica manj pogosta, pogostejše pa so poškodbe ledvic, kar je lahko pozneje v življenju za žival lahko usodno.

Parvoviroza

Povzroča jo virus, ki močno poškoduje črevesno sluznico, pri mladičih pa lahko tudi srčno mišico. Žival je nerazpoložena, veliko bruha in jo boli trebuh. Zavrača vodo in hrano. Ima hudo drisko, ki je pogosto krvava. Še posebej občutljivi za to bolezen so psi pasme rottweiler in doberman.

Steklina

Bolezen se v večini prenaša z ugrizom, saj se povzročitelj, virus, izloča s slino bolne živali. Poškoduje živčevje, kar se vidi pri vedenju bolne živali.Nenadoma postane zelo napadalna, njen pogled je srep, zaradi ohromljene spodnje čeljusti ne more zapreti gobca, iz njega teče slina. Bolezen se konča s popolno ohromitvijo in smrtjo. Zboli lahko tudi človek. Edina možna zaščita pred steklino je cepljenje, ki je pri nas obvezno za vse pse, starejše od 3 mesecev. Sodobna cepiva živali ne škodijo, njena odpornost po cepljenju pa je zanesljiva.

Cepljenega psa po tem, ko ga je ugriznila zaradi stekline sumljiva žival, ni več potrebno usmrtiti tako kot nekoč. V takem primeru se takoj oglasite pri svojem veterinarju, ki vam bo povedal, kaj storiti.

Aortna stenoza pri nemških bokserjih

Vabilo k sodelovanju pri raziskavi o aortni stenozi pri nemških bokserjih in študiji visokoločljivostne elektrokardiografije (EKG)

Pozdravljeni!

Sva Sanja Cvetko, študentka Veterinarske Fakultete, in Maja Špiljak dr. vet. med., mlada raziskovalka na Medicinski fakulteti. Delava raziskavi o aortni stenozi pri nemških bokserjih in študijo visokoločljivostne elektrokardiografije pod mentorstvom doc. dr. Aleksandre Domanjko Petrič na Kliniki za kirurgijo in male živali na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Med psi je aortna stenoza najpogostejša prirojena bolezen srca in nemški bokser je pasma, ki je tako po svetu kot tudi pri nas najpogosteje prizadeta s to boleznijo, zato bi z raziskavo ugotovili njeno pogostnost in stopnje prizadetosti v Sloveniji. Pri srednji in hudi stopnji lahko psi namreč nenadoma poginejo brez predhodnih znakov. Pasma pa je nagnjena tudi k dilatativni kardiomiopatiji in aritmogeni desni ventrikularni kardiomiopatiji, kateri se lahko kažeta z motnjami ritma. Le-te z običajnim elektrokardiogramom pogosto niso zaznavne zaradi kratkega časa snemanja. To pomanjkljivost lahko zaobidemo z visokoločljivostno elektrokardiografijo ali 24 urno elektrokardiografijo, zato delamo raziskavo uporabe visokoločljivostne elektrokardiografije v veterinarski medicini.

Vabiva k sodelovanju pri raziskavah čim več lastnikov in vzrediteljev nemških bokserjev. Če bi želeli prispevati k dobrobiti vaše pasme, naju lahko kontaktirate na spodnja elektronska naslova.

Za pse, ki so pri nas že imeli ultrazvočni pregled srca, je preiskava brezplačna. Za vse, ki pa še nimajo tega pregleda, celotna cena znaša 56 € z DDV. V to ceno je vključena konzultacija, elektrokardiografija, meritev tlaka in ultrazvok srca, vključujoč Dopplersko preiskavo, saj edino slednja lahko zanesljivo potrdi in določi stopnjo aortne stenoze. Od stopnje pa je odvisna tudi prognoza bolezni.

Prosiva, da posredujete najino vabilo vsem zainteresiranim.

Sanja Cvetko in Maja Špiljak
sanja.cvetko@gmail.com   
maja.spiljak@mf.uni-lj.si
051/350-688

Klinika za kirurgijo in male živali
Veterinarska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Gerbičeva 60
1000 Ljubljana