V resničnih reševalnih akcijah se največkrat išče prav pogrešane osebe. Vodnik in pes morata v čim krajšem času preiskati čim večji del terena, kjer se po pričakovanjih lahko nahaja pogrešana oseba. Pri delu naletita na težko prehoden teren, grape in prepade, vodo, ki jo je treba prečkati, gosto zaraščeno trnovo grmovje...
 | Ko pes zazna vonj ponesrečenca, ki leži ali sedi nekje na terenu, z glasnim lajanjem prikliče vodnika. Pes ne sme zapustiti ponesrečenca, niti se ga ne sme dotikati. Če je potrebno, vodnik nudi ponesrečencu prvo pomoč oz. pokliče medicinsko ekipo. Praksa kaže, da je od dobre orientacije na terenu, od znanja branja zemljevidov ter dobrih zvez velikokrat odvisen potek in uspeh iskalne akcije. Zato mora vodnik obvladati tudi orietacijo, topografijo in komuniciranje po radijskih zvezah. |
Obvladati mora tudi prvo pomoč človeku, prvo veterinarsko pomoč in nevarnosti v sredogorju in visokogorju.
Pes in vodnik morata biti v dobri telesni kondiciji. Taka iskalna akcija lahko traja več ur, včasih cel dan. Poleg telesne mora pes imeti tudi dobro iskalno kondicijo. To pomeni, da je tudi po daljšem času iskanja še vedno motiviran za iskanje vonja po človeku in ne obupa, če kmalu po začetku iskanja ne najde ponesrečenca.
