Kakšne pasme mora biti pes?
Ker so naloge, ki so pred psom obsežne in zahtevne, mora biti tudi izbira psa temeljita. Pasma ni pomembna, vendar je praksa pokazala, da se najbolje obnesejo psi srednje velikih službenih in lovskih pasem. Od reševalnega psa se pričakuje dober značaj, strelomirnost, izrazito veselje do iskanja in prinašanja predmetov, dober nos, veselje do dela, hitrost, vztrajnost, dobra vodljivost in fizična kondicija.
Je moj mladič primeren, da bi ga šolal za reševalca?
Pes mora biti navezan na vodnika. Mlademu psu ne smemo dati prilike za slabe izkušnje v pogojih, v katerih bo kasneje delal. Nikoli ga ne smemo udariti s povodcem ali roko, ker nam mora brezpogojno zaupati. Navaditi ga moramo hrupa, različnih spretnosti, ovratnice, odpoklica, uporabljanja voha (npr. za igro mu skrivamo igračo). Mladiča šolamo le najnujnejše poslušnosti, da ne zgubi volje do dela. V živahnosti in ustvarjalni igri psa čim manj omejujemo. Če to velja za vašega mladiča, obenem pa je po naravi radoveden, ni bojazljiv in plašljiv ter telesno zdrav, je primeren kandidat za šolanje.
Zakaj psi tako dobro vohajo?
Pes ima zelo obsežno in zapleteno oblikovano nosno votlino. V njej se nahaja nosna sluznica, ki vsebuje precej večje število vonjskih celic na cm 2 . Za primerjavo: nosna sluznica jazbečarja ima okrog 72 cm 2 površine, nemškega ovčarja 150 cm 2 , človeka pa le 5 cm 2. Dokazano je, da je občutljivost psa za vonjave približno 11.500-krat večja kot pri človeku. Če je v kubične metru zraka samo ena molekula snovi, jo pasji nos zazna.
Pri človeku so čutila po pomembnosti razvršečena takole: vid, sluh, tip, voh in okus.
Pri psu je naprvem mestu voh, sledijo pa sluh, šele nato vid, tip,okus.

Kakšna je organizacija ERP v Sloveniji?
Trenutno se v Sloveniji s šolanjem reševalnih psov ukvarjajo v 13 kinoloških društvih. Vodniki in psi iz ERP kinoloških društev se povezujejo v regijske enote in ERP Slovenije, ki deluje pod okriljem Kinološke zveze Slovenije in je članica IRO - International Rescue Dog Organisation.
Znotraj ERP Slovenije delujeta tudi dve interventni enoti MERP (mobilna enota reševalnih psov) in SIP (skupina iskalnih psov), ki se skličeta v primeru reševalne akcije.
Koliko časa mi vzame šolanje reševalnega psa?
Enkrat tedensko imamo treninge, večkrat treniramo tudi ob vikendih na pravih ruševinah ali v naravi. Tu so še vaje, ki jih sklicuje ERP Slovenije, pa šolanja vodnika in vaje doma. Šolanje reševalnega psa je dolgotrajen proces, pes in vodnik morata osvojiti ogromno novih znanj in veščin, poleg tega pa mora predvsem pes psihično dozoreti in si nabrati ustrezno iskalno kondicijo. Šolanje ne poteka v obliki tečajev, kot jih poznate iz osnovnega šolanja: po toliko in toliko urah tečaja sledi opravljanje izpita in potrdilo o opravljenem izpitu. Šolanje psa reševalca ni nikoli končano.