Ruševina

Ruševine zgradb zaradi vojn in potresov, udori jalovine, peska, industrijskih odpadkov ali mulja - vse to so okolja za delo reševalca izpod ruševih. Da postanejo razmere za iskanje ponesrečencev še težje, je ponavadi prisoteh tudi prah, ogenj, voda, izlite fekalije iz kanalizacije, elektrika, razni hlapi in plini, gradbena mehanizacija, drugi ljudje....Vse to sestavlja okoliščine, ki se jih morata vodnik in pes naučiti obvladovati. Psihična stabilnost psa in vodnika odigra na ruševini pomembno vlogo.

Izredne vohalne sposobnosti psa, izostren sluh in druga čutila omogočajo šolanemu psu, da z načrtnim preiskovanjem ruševine ugotovi prisotnost vonja po človeku, če le-ta prihaja iz porušenega materiala. Z glasnim lajanjem in kopanjem pokaže mesto, kjer je vonj po človeku najbolj intenziven - tam je zasut ponesrečenec. Mesto najdbe se označi z zastavico, nahajališče pa mora potrditi še drug pes.

Vodnik ne sme stopiti na območje ruševine zaradi nevarnosti ponovnega rušenja. Psa mora usmerjati na daljavo. Ker mu večkrat izgine iz vidnega polja, mora vodnik psu brezpogojno zaupati. Pes mora hitro in brez težav premagovati ovire, ki mu pridejo na pot med gibanjem po ruševini, zato mora biti vajen hoje po lestvi, plazenja skozi cev, skakanja v daljavo, hoje po premikajoči podlagi (gugalnica, deska na dveh sodih) in hoje po neprijetnem materialu.

Ne smejo ga motiti ogenj, trupla živali, hrup gradbenih strojev ipd.

Vodnik ruševinarja mora poznati nevarnosti v ruševinah in zaščitnih ukrepih za samovarovanje, obvladati prvo pomoč človeku in prvo veterinarsko pomoč.