Šolanje

Kako šolamo reševalnega psa?

Predvsem brez vsake prisile, z igro, zvijačami in nagradami za pravilno opravljeno nalogo. Psa pač ne moreš prisiliti, da bo iskal ponesrečenca, če za to ni zainteresiran. Pri šolanju se mora počutiti prijetno in ne sme dobiti slabih izkušenj, sicer ne bo zanesljiv v reševalnih akcijah.

Cilj šolanja reševalnega psa je izuriti psa, da samostojno in intenzivno išče, ne da bi ga pri tem motili dogodki okrog njega oz. razna vidna ali slušna presenečenja. Obenem mora ubogati vodnikova slušna in vidna povelja in se pustiti voditi tudi na daljavo.

Po drugi strani potrebujemo vodnika, ki je sposoben zgraditi kontakt s psom, ki psu zaupa in ki lahko iz njegovega obnašanja razbere, kaj pes psihično doživlja.

Vodnik mora biti dovolj umirjena in razsodna oseba, ki zna na podlagi prič in tudi nasprotujočih si izjav oceniti položaj in ustrezno ukrepati.

Sestavni deli tečaja

Poslušnost (podobno kot pri osnovnem izpitu B z dodanimi vajami, ki se zahtevajo od reševalca)
Ovire: pes se nauči gibanja po različnih terenih, višinah in nestabilni podlagi.
Iskanje: poslušnost in premagovanje ovir brez problemov sta predpogoja, da pes lahko uspešno išče ponesrečenca.

Poslušnost in ovire največrkrat vadimo na poligonu. Za trening iskanja se odpravimo na objekt, ki je vsaj v nekaterih značilnostih podoben ruševini (npr. stare, delno podrte hiše, skladišča gradbenega materiala, novogradnje ipd.) ali v naravo.

Šolanje poslušnosti

Ker se v reševalski tečaj lahko vpišejo le psi, ki imajo opravljenega enega od osnovnih izpitov (ISP-A, B, C), osnovno poslušnost obvladajo. Poleg utrjevanja osnovnih vaj treniramo tudi:

odlaganje z motenjem (hrup strojev, streljanje)

vaja "glas" (pes mora na povelje zalajati)

vaja "naprej"

preiskava terena (reviranje)

Šolanje premagovanja ovir

Šolanje premagovanja ovir je večkrat trši oreh, kot si vodniki predstavljajo. Veliko vlogo odigra karakter psa. Vsako oviro vadimo posebej in postopoma. Psa moramo naučiti, da po oviri hodi premišljeno, pazljivo in s primernim tempom.

Osnovne vaje so:

gibanje po naravnih zaprekah (hlodi, veje, podrta drevesa, kotanje, voda),
hoja po deski (pes se mora navaditi hoje po ozkih prehodih, se na njih vsesti, uleči, obniti),
hoja po gugalnici (deska se prevaga),
hoja po gibljivi deski ,
hoja po majavih tleh,
hoja po poševnini (do 45°),
hoja po lestvi,
hoja in plazenje po ožinah in ceveh,
preskakovanje razmakov,
hoja po razsutem neprijetnem materialu,
gibanje v temnem prostoru,
prenašanje in prevažanje psa (s samokolnico, v prikolici, tudi transport po vrvi),
vodenje na daljavo (detaširanje).

Šolanje iskanja

Osnova za vaje iskanja je nagon pripadnosti krdelu in navezanost na vodjo krdela - vodnika. Ko vodnik zapusti psa in izgine iz njegovega obzorja, ga to zelo razburi ter želi vodniku slediti. Ko ga izpustimo, teče za vodnikom in ga poizkuša najti. Ker mu to ne uspe z očmi, začne uporabljati voh. Šolanje poteka v več fazah:

iskanje skritega vodnika
iskanje zasutega vodnika
iskanje vodnika in tuje osebe (v istem skrivališču)
iskanje znane osebe
iskanje markerja (neznana oseba)
iskanje večih markerjev

Ko pes osvoji iskanje popolnoma tuje osebe in nakazovanje le-te (z lajanjem, mimiko in kopanjem), psu začnemo oteževati okoliščine na ruševini ali na terenu. Iskati mora markerja, ki je skrit na višini, v zaprtem in temnem prostoru, hkrati mu povečujemo število markerjev.

Izpiti za vodnika in psa

Izpiti za psa reševalca iz ruševin (dve stopnji) - IRP-R/1 in IRP-R/2
Izpiti za psa iskalca pogrešanih oseb ( dve stopnji) - IRP-PO/1 in IRP-PO/2
Izpiti za lavinskega psa (tri stopnje) - IRP-L/1, IRP-L/2, IRP-L/3

Vodnik in pes, ki imata opravljene vse izpite na področju ruševin, lahko na posebnih preizkušnjah kandidirata za uvrstitev v regijsko enoto reševalnih psov in za uvrstitev v državno intervencijsko enoto - MERP (Mobilna Enota Reševalnih Psov).

Vodnik in pes, ki imata opravljene vse izpite na področju iskanja pogrešanih oseb, lahko na posebnih preizkušnjah kandidirata za uvrstitev v skupino za iskanje pogrešanih oseb, ki se formira na državni ravni - SIP (Skupina Iskalnih Psov).

Po pravilniku IRO in KZS se lahko opravlja tudi izpite za psa sledarja pogrešanih oseb in psa reševalca iz vode, vendar se v Sloveniji nobeno kinološko društvo ne ukvarja s šolanjem psov na teh dveh področjih.

Izpiti za vodnika

preizkus znanja iz prve pomoči ponesrečencu
preizkus znanja iz prve pomoči psu
preizkus znanja iz poznavanja ruševin in samozaščite v ruševinah
preizkus znanja iz poznavanja vozlov in uporabe vrvi ter vrvne tehnike
preizkus znanja vodnika iz radijskega komuniciranja s pomočjo ročne radijske postaje (sistem ZA-RE)
preizkus vodnika iz poznavanja nevarnosti v gorah in v snežnih plazovih
preizkus znanja iz orientacije in topografije